Studio Dataprint, 2006
194 strani
UVOD
Vse do leta 1946, ko ¡e bil rudnik v zasebni lasti, se je delalo izključno vse ročno. Šele s prehodom v družbeno lastnino se je pričelo s postopno modernizacijo posameznih delovnih faz tako v jami kakor tudi v separaciji. Z uvedbo električne energije in komprimiranega zraka v jamo so bili dani pogoji za nadaljnjo mehanizacijo jamskih del. Zgrajen je bil izvozni jašek, kar je omogočilo pridobivanje kaolinske rudnine tudi v večji globini. Delo v jami se je prilagajalo montansko-geološkim razmeram, ki so se spreminjale z globino. Prav tako je bilo potrebno nenehno prilagajati bogatenje - separiranje - glede na kvaliteto pridobljene kaolinske rude. Tehnologija predelave rude v separaciji se je na pritisk papirne industrije posodobila leta 1968. Uvedli so spiralne klasifikatorje in hidrociklone, kar je omogočilo zanesljivejše in ostrejše ločevanje večjih zrn (pesek) od glinene komponente (kaolin). Tehnologijo odvodnjavanja gošče (stiskalnice) so nameravali posodobiti s postavitvijo dveh ruskih avtomatskih stiskalnic leta 1975, vendar neuspešno. Sušenje kaolina pa je ostalo do zaprtja rudnika zračno, takšno, kot je bilo že pred letom 1946.
Na žalost tudi uvedba sodobne tehnologije predelave rude zaradi njenih fizikalnih lastnosti (prevelike abrazivnosti) ni v celoti zagotovila splošne uporabnosti kaolina iz Črne v papirni industriji. Tako ni bilo možno uporabljati kaolina iz Črne za proizvodnjo premaznih in industrijskih papirjev, uporaben je bil le za proizvodnjo pisalnega papirja, lepenk ter drugih embalažnih papirjev, in še to le v času, ko so uporabljali počasnejše starejše papirne stroje.
Škoda je, da je rudnik po zaprtju začel toniti v pozabo, saj je šlo za edini tovrstni rudnik kaolina v Sloveniji. Rudnik so po več kot stoletnem izkoriščanju zaprli iz gospodarskih razlogov. Jamske rove so delno zasuli, zunanji obrat pa je delno porušen. Vsaj v spomin na rudarjenje v dolini Črne in njeni okolici bi lahko uredili majhno muzejsko zbirko. Pisanje je delček mozaika, ki se opira predvsem na ustne pripovedi domačinov, ki so živeli v okolici rudnika, in še živečih rudarjev, ki so delali v njem. Namenjeno naj bo zanamcem, ko v dolini Črne ne bo več nobenega sledu o rudarjenju, razen nekaj splazene zemlje in ugreznjenih tal na območjih, pod katerimi so potekali jamski rovi ...


Ni komentarjev:
Objavite komentar