Zgodovina: Cerkev na Kališču se omenja prvič v seznamu cerkvenih dragocenosti v l. 1526. V bistvu (prezbiterij, oklep ladije, glavni portal) je takratna stavba še danes ohranjena. Natančno datiranje je po oblikah nemogoče, sodil bi na sredo ali 2. pol. XV. stol. Ostanek enega takratnih oltarjev je mogoče kameniti kip sv. Ahacija, opisan pri Gozdu. Valvasor Ehre ... VIII., str. 785 omenja, da ima oltarje sv. Ahacija, sv. Pavla in sv. Marije Magdalene. Iz popisa neveljskega vikariata v farnem arhivu v Kamniku izvemo, da je imela l.1703. zvonik z dvema zvonovoma, zakristijo in tri oltarje: veliki sv. Ahacija, stranski na evangeljski strani sv. Pavla, na epistelski strani sv. Marije Magdalene, ki so s cerkvijo vred posvečeni in v dobrem stanju. Naslednje leto je bila zopet posvečena (? Izv. muz. dr. II., str. 74.). Restavrirana je bila zopet v 2. pol. XVIII. stol., ko so bili po Potočniku l. 1772. slikani sedanji oltarji na steno. Slika iz sr. XVIII. stol., priložena farni kroniki, nam kaže v bistvu sedanje stanje brez zakristije, zvonik ima piramidno streho. Taborskega ozidja, v katerem govori ustno sporočilo in ki je bilo glasom farne kronike porušeno 1. 1760., na sliki ni videti: tudi Valvasor ga ne omenja.
Stilistična označba: Tipična podeželska cerkev pozno gotske in zgodnjebaročne dobe: obokan prezbiterij z rebrovjem, pravokotna ladija z ravnim lesenim stropom in zvonik, katerega spodnji del je obenem vhodna lopa.
Prižnica lesena; na balustradi slike štirih evangelistov. Sv. Marko kaže v obleki Potočnikove poteze, glava pa popolnoma preslikana; vse druge slike so nove ali popolnoma preslikane. Na spodnjem delu je podpis obnavljavca (?): ALBIN SPRUK 1881; na marmoriranju pa začetnice M-L-.
Opis: V tlorisu se v glavni osi vrste od zapada proti vzhodu zvonik, pravokotnik ladije in prezbiterij. Orientacija je le približna. Ladija je pravokotnik, dolg 10'18m, širok 6'15 m, prekrit z ravnim lesenim stropom umazanosinje barve in velikimi rozetnimi ornamenti na sredi. Iz nekako sr. XIX. stol. Na stenah so neokusno naslikani marmorirani stebri. Tlak iz opeke; v vsaki steni dve štirioglati okni. Portal izpod zvonika poznogotski s porezanim prednjim robom na ajdovo zrno in žlebom; šilasti vrh uničen. Vidi se, da je zvonik pozneje prizidan. Prezbiterij je 4'30 m globok, 3'70 m širok, zaključen s tremi stranicami osmerokota. Svod z rebri zvezdnat s sklepniki, sloneč na konzolah. Sklepniki imajo trije ščitke trije rozete, eden je figuralen (relief sv. Katarine), eden bržkone tudi figuralen, a je uničen ali vsaj zazidan po steni sedanjega velikega oltarja. Konzole: v oglih ob slavoloku geometrične, naslednja na severu brezbrad mož z dolgimi lasmi, ki je potegnil noge podse, z levo se drži za koleno, desno opira na koleno in podpira desno lice. Ostali trije predstavljajo angelje z napisnimi trakovi. Za oltarjem dve glavi z dolgimi lasmi. Za oltarjem v južni stranici zazidano gotsko okno s krogovičjem, ostali dve sta popolnoma zazidani. Dvoje pravokotnih oken.
Zunanjščina: Zvonik nerazčlenjen, vhod sedaj od juga, nekdaj tudi proti zapadu odprt. Streha piramidna iz škrilja. Prezbiterij ima podstavek z gotskim podstrešenim zidcem. Streha cerkve enotna iz škrilja. Pri preiskavi v prezbiteriju so bile konstatirane zabeljene fresko slike. V pritličnem pasu je bil konstatiran naslikan zastor, posejan s stiliziranim cvetnim ornamentom. V naslednjem pasu se vidi ob zaključnem oknu prezbiterija noga svetniškega lika. V treh deloma nepobeljenih zaključnih poljih svoda za velikim oltarjem je ornamentika in trije doprsni angelji z napisnimi trakovi. Spodnje kote polni krogovičje, ki prehaja v negotske volute, čuti se bližina baroka. Čita se napis doprsnega angelja v srednjem polju za velikim oltarjem: "Et in terra pax hominibus bonae vo1untatis" in onega na južni strani: "Laudamus te, benedici - mus te, adoram(us)" ... Stranice ob oknih, rebra in sklepniki so bili polihromirani; rastlinska ornamentika. Konštatiral sem slike dalje na slavoloku in na obeli stenah. Na severni steni je bil odkrit obraz svetnice z nimbom v sredi, ob straneh dva angelja z venčki na glavah. Na južni steni del rudeče obrobne bordure, ornamentirane s črnimi zvezdami. V polju poleg slavoloka na južni steni rudeč sarkofag, v njem črna postava, prepasana čez ledja; roke drži k prsim, kri kaplja doli in preko kovčega, glava je uničena; v ozadju glava žene z belim, okolu glave in vrata ovitim pokrivalom. V ozadju križ. Mogoče, da predstavlja slika Jezusa v stiskalnici. Slikarija, kolikor je vidne dosedaj, nima izrazitih stilističnih znakov. mislim pa, da jo splošno lahko datiram v sredo ali 2. pol. XVI. stoletja. V ladiji nad glavnim vhodom je mesto napisa, ki je pa sedaj ali zabeljen ali popolnoma uničen.
Oprava: Veliki oltar slikan na presno na posebno steno, postavljeno v prezbiterij, tako da odreže tristrani zaključek; za oltar vodita dva portala. Na vrhu stene letnica 1772. Avtor te in slikarije obeh stranskih oltarjev je nedvomno Potočnik. (Sl. 74). Delo zelo značilno za njegovo fresko tehniko, ki je v Tunjicah n. pr. po Koželju precej zabrisana. Veliki oltar predstavlja slikano arhitekturo stebrov in zidcev, zgoraj atika s sliko sv. Družine, ki jo držita dva plavajoča angelja. Na vrhu baldahin in zastor, ki ga drže angelčki. Slika sv. Družine je zelo okorna in mogoče delo neukega učenca. Na konzolah nad portali pred arhitekturo stoji na severni strani sv. Peter, zelo razgibana postava s ključi in knjigo v desni roki, z levo široko gestikulira; zelo značilna figura za Potočnika v tipu, obdelavi in posebno v virtuozni, skoro kaligrafični tehniki risanja gub in kontur. (Sl. 75). Na nasprotni strani je sv. Jakob. Srednji del nad menzo zavzema plastična poslikana konzola in slikan rokokookvir, preko katerega je položen venec umetnih rož, karakterističen izdelek teh krajev. Na konzoli stoji lesen kip sv. Ahacija v vojaški opravi, z mečem v levi, v desni šopek papirnih cvetlic. Kip je razmeroma dobro delo sr. ali 2. pol. XVII. stol. Slavolok je v loku in zunaj neokusno poslikan sr. XIX. stol.
Severni stranski oltar. Slikana arhitektura na volutah slonečih pilastrov, na vrhu baldahin. Na podstavkih ob pilastrih sliki stoječih sv. Matevža Ev. in sv. Janeza Ev.; obe zelo dobri. V atiki sv. Florijan čisto kmečki, verjetno preslikan. Nad menzo visi od slikanega rokokookvira obdana slika les, o., Sv. Marija Magdalena; slikal M. Koželj.
Južni stranski oltar. Ista slikana arhitektura kot severni. V atiki kronanje Marije, tudi kmečko grobo preslikano. Ob pilastrih sv. Barbara in sv. Lucija (sl. 76), izvrstni dobro ohranjeni sliki. Slika sv. Pavla les, o. M. Koželj. Na menzah spredaj naslikano oko božje in Srce Jezusovo. Križev pot pl. o., epigonsko rokodelsko delo, sr. XIX. stol., prenešen sem 1. 1908. z Gozda, kjer je bil blagoslovljen l.1862.
Prižnica lesena; na balustradi slike štirih evangelistov. Sv. Marko kaže v obleki Potočnikove poteze, glava pa popolnoma preslikana; vse druge slike so nove ali popolnoma preslikane. Na spodnjem delu je podpis obnavljavca (?): ALBIN SPRUK 1881; na marmoriranju pa začetnice M-L-.
Večna luč iz pločevine, vzbokla rokokoornamentika, sr. XVIII. stol. Dva steklena lestenca.
V zvoniku en bronast zvon. Napis: S: MIHAEL ET S: BARBARA ORATE PRO NOBIS LABACI 1756.
V zvoniku en bronast zvon. Napis: S: MIHAEL ET S: BARBARA ORATE PRO NOBIS LABACI 1756.
Baročna ornamentika, z napisom: OPUS ANTONII SAMASSA LABACI 1845 in reliefi Brezmadežna in sv. Ahacij. Srednji z napisom: ME FUDIT BENEDICTUS HUETTER LABACI 1750 in reliefi sv. Ahacij, Križ in grb ljubljanskega škofa Ernesta pl. Attems. Zakristija je prizidana na juž. strani prezbiteriju. Omara iz zač. XVIII. stol. je glasom kronike prenesena z Gozda l. 1838.
Lesen stol naslonjač z napisom: S: Achatii M: in Kalisch 1728 in Raspov monogram. Enak napis ima klečalnik.
Relikviarij, pozlačena in posrebrena kovina, vzbokla ornamentika; relikvije sv. Matevža, ki jih potrjuje in dovoljuje častiti Rudolphus Jos. Achiep. in Josephus Snidercig secretarius na vizitaciji v Mekinjah 5. sept. 1775. Kelih, baker, pozlačen, 19 cm visok. Noga okrogla, notri šesterolist, ki tvori prehod k nodusu. Trikoti med krogi zapolnjeni s karakterističnim graviranim listom XVII. stol. Polja šesterolista pokrivajo gravirani stilizirani listi; nodus izredno debel v obliki buče, pod in nad njim gravirane rozete; kupa brez venca in ornamentike. Čas postanka XVII. stol., mogoče začetek.
Umetnostni spomeniki Slovenije
Politični okraj Kamnik - topografski opis
France Stelé - spomeniški konservator
Tiskala tiskarna J. Blasnika 1929
Ni komentarjev:
Objavite komentar