Dolina Črne in njeni prebivalci

Vilko Rifel
Založnik Krajevna skupnost, 2004
ISBN 9612367582, 9789612367589
90 strani

UVOD
Knjiga je namenjena predvsem domačinom, ki živijo v dolini Črne, pa tudi vsem drugim, ki jim je naša dolina všeč in jim bo moje delo prišlo v roke. Želel sem na preprost način predstaviti življenje v dolini skozi različna obdobja zgodovine, približati kulturne in naravne znamenitosti, skratka prikazati, kako pester in zanimiv je bil razvoj doline skozi čas. V besedilo sem vpletel zanimive ljudske pripovedi, vezane na dolino in njene prebivalce. Pri zbiranju podatkov sem uporabil različne pisne in ustne vire. Precej podatkov se ni ujemalo med sabo (zlasti pisni viri), ker pa je bil moj namen združiti po drugih virih raztresene zapise v celoto, je cilj dosežen. Želim, da bi vsak, ki bo knjigo vzel v roke, našel v njej zanimivo branje in o svojem kraju izvedel kaj novega. Rad pa bi se zahvalil sokrajanom, ki so mi med prijetnim pogovorom posredovali dragocene podatke o različnih dogodkih, vezanih na našo dolino. Tudi njim velja zahvala za nastanek tega zapisa, s katerim se bo ohranil spomin na marsikateri dogodek, ki bi sicer utonil v pozabo.


LEGA IN ZGODOVINSKI ORIS DOLINE
Dolina Črne leži v smeri zahod-vzhod na južni strani Kamniško-Savinjskih Alp. Na zahodni strani se dolina pri Stahovici priključi dolini Kamniške Bistrice, na vzhodni pa se čez preval Črnivec prevesi na štajersko stran. Dolina je dolga petnajst kilometrov in Široka približno dvesto petdeset metrov in je sorazmerno ozka. Na njeni se verni strani se nad njo dvigajo strma pobočja Velike planine, proti jugu pa planota Vovarja z vasjo Gozd. V smeri iz Stahovice pelje regionalna cesta po dolini, ob potoku Črna in sc povzpne na Črnivec, na nadmorsko višino 902 m. S Črnivca se cesta spusti na štajerski konec, proti Gornjemu Gradu. Cesta je speljana skozi vasi: Črna pri Kamniku, Potok v Črni, Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh in Kališe. Zaradi ugodnih naravnih in prometnih razmer (prehodnost, najkrajša povezava med Ljubljano in Štajersko) je imela dolina od nekdaj velik pomen. Ze v času rimskega imperija je bila povezovalna pot do Donave, glavna pot na Štajersko pa je vodila čez Trojane. Po njej so za Rimljani, le da v nasprotni smeri, to je proti zahodu, prodirala drug za drugim nova ljudstva, med zadnjimi tudi Slovani, ki so se naselili na izpraznjenem in opustošenem območju. V obdobju vladavine bavarskih grofov Andeških (Andechs-Meranskih), ki so v 11. in 12. stoletju gospodovali Kranjski s sedežem v Kamniku, je bila pot po dolini Črne najkrajša in najpomembnejša povezava z njihovimi posestvi v Slovenjegraški kotlini. Imenovali so jo Zadrečka pot, ki je potekala od Stahovice po dolini čez preval Črnivec, skozi Gornji grad v Zgornjo Savinjsko dolino ter naprej proti Slovenj Gradcu in Dravogradu, kjer se je priključila pomembni Obdravski poti, ki je ob reki Dravi navzgor vodila čez Beljak v Italijo. V času, ko so Habsburžani zasedli posest Andeških grofov, je po dolini nekaj časa potekala pomembna povezava med Ljubljano in Avstrijo (deželna cesta). Nastanek naselij v dolini Čme sega v drugi kolonizacijski val naseljevanja med 13. in 15. stoletjem. Sicer pa se nekatera naselja v dolini zaradi ohranjenih listin in drugega gradiva omenjajo sorazmerno zgodaj. Prehodnost doline pa prebivalcem ni prav nič koristila v času turških vpadov v 15. stoletju, ko so manjši valovi turške vojske na roparskih pohodih proti Štajerski pustošili tudi po dolini Črne. Leta 1770 so v naših deželah oštevilčili hiše in s tem ustvarili upravno-statistična naselja in kraje, kakor jih imamo danes. Prve hišne številke so bile podeljene glede na zaporedni nastanek hiš v vasi. Po podatkih iz leta 1830 je bilo v katastrski občini Črna, ki je zajemala naselja Črna, Črna pri Črnem potoku. Črni potok, Žagarjevo (Žaga), Studenec (Podstudenec) in Kališe, 41 hiš s 299 prebivalci. Od tega je bilo celih in deljenih kmetij (hube) trideset, ostalo pa so bile kajže. Posebnost doline je bila tudi v tem, da so se imena naselij spreminjala skozi čas bolj kot kje drugje. Kraj Črna pri Kamniku iz začetka 19. stoletja nikakor ni bil tisti kraj, ki nosi to ime danes, tudi katastrska občina Črna ni zajemala ne enega in ne drugega kraja z imenom Črna. Današnji kraj Črna pri Kamniku je v tedanji katastrski občini Županje njive leta 1784 nosil ime Prapretno pri Sv. Primožu, leta 1850 je nosil ime Prapretno pri Črni in od leta 1955 zdajšnje ime. Kraj Potok v Črni je leta 1784 nosil ime Potok v dolini Črne, v 19. stoletju Črna pri Kamniku, danes pa se spet imenuje Potok v Črni. Vzhodno od tod se je začela katastrska občina Črna. Kraj Podstudenec je leta 1784 nosil ime Studenec na Pirčevem, pozneje Studenec pri Črnem potoku, od druge polovice 19. stoletja pa nosi sedanje ime. Naselje Žagarjevo so od ...