Kamničan(ka), 26. januar 2018
Jasna Paladin
Črna – Na nas so se obrnili
krajani doline Črne, ki so v
prejšnji številki Kamničan-ke
prebrali zapis podžupana
Mateja Slaparja z naslovom
Pregled 2017 in načrti 2018.
Odprto pismo podžupanu
Mateju Slaparju
»V občino Kamnik poleg
mesta sodijo tudi vasi in naselja
v treh dolinah: ob Kamniški
Bistrici (od izvira pa do
Kamnika), od Črnivca do
Stahovice (dolina Črne) in
Tuhinjska dolina. V vašem
poročilu navajate opravljena
dela v letu 2017. Za območje
od Črnivca do Stahovice – to
so vasi: Žaga, Črna, Podstudenec,
Krivčevo, Kališe, Podlom,
Gozd – navajate samo
del javne ceste Podlom–Kališe.
V načrtih za leto 2018 pa
žal za te kraje ni nič planiranega,
čeprav se za naselja
okrog Stranj, Godiča ter vasi
v Tuhinjski dolini načrtujejo
kar precejšnje investicije.
Tudi v vaseh od Črnivca do
Stahovice so poškodovane že
tako zelo ozke lokalne ceste,
ki na mnogih strmih delih
nimajo niti zaščitne ograje,
tako da je vedno tvegano srečevanje
nasproti vozečih vozil
(ceste v Kališe, Krivčevo,
na Gozd, del ceste proti
cerkvi na Gozdu). Nekatere
ceste so še neasfaltirane (tretjina
poti skozi Gozd), prav
tako so potrebna ogledala na
nepreglednih delih cest (križišče
v vasi Gozd pri gasilnem
domu), na državni cesti
za Gornji grad, ki je bila pred
časom na enem delu popravljana,
je od ceste do škarpe v
dolžini 50 metrov jarek globine
okrog pol metra, ki kar
kliče po nesrečah. Pred Podružnično
šolo Gozd ni niti
prehoda za pešce in tako je
prečkanje ceste za učence od
prvega do četrtega razreda
zelo nevarno. Prav tako imajo
prebivalci višje ležečih vasi
že več let zelo resne težave z
oskrbo pitne vode predvsem
preko poletja, kljub temu da
jih večina ima živino na Veliki
planini. Spoštovani gospod
podžupan, sprašujem
vas, kdaj se bodo začeli reševati
ti zelo pereči problemi in
nekateri med njimi so življenjsko
nevarni!« je v imenu
krajanov v odprtem pismu
podžupanu Mateju Slaparju
zapisala Vesna Golob.
Želijo si svetnika iz
njihovih krajev
Ali gre zares za zapostavljanje
krajanov doline Črne,
smo povprašali tudi predsednika
Krajevne skupnosti
Črna Lada Osolnika. »Pozna
se, da smo majhna krajevna
skupnost z okoli 800 prebivalci
in na obrobju občine,
saj denarja, ki ga že tako ni
za vse, pogosto zmanjka. Veliko
je še cest, ki bi jih bilo
treba asfaltirati in tudi že obnoviti,
občini dajemo predloge,
a odločajo svetniki. Žal
pa naša krajevna skupnost
svetnika v občinskem svetu
nima in tako tudi ne nekoga,
ki bi se res zavzel za nas,«
nam je povedal Osolnik.
Ceste bodo še naprej
redno vzdrževali
Za odgovore na pobude, zapisane
v odprtem pismu,
smo prosili tudi podžupana
Mateja Slaparja oz. občinsko
upravo, od koder so nam
poslali obsežen zapis. »Na
Občini Kamnik se zavedamo
problematike dotrajanosti
cest in dovozov ter jih
v skladu z razpoložljivimi
sredstvi in trajnostnim razvojem
celotne občine tudi
rešujemo. V občini je 363
kilometrov občinskih cest,
od tega je še več 10 km neasfaltiranih.
Trudimo se, da se
naredi čim več in na čim več
mestih. Prioritetno se urejajo
dostopi in vozišča, ki so
nevarni in poškodovani. Pobude
za rekonstrukcijo cest
oziroma za umestitev v proračun
pošiljajo krajevne
skupnosti z dopisi, občinska
uprava pa podane pobude
preuči oziroma določi prioritete.
Del cest je bil v preteklih
letih obnovljen tudi ob
hkratnih posegih v kanalizacijsko
in vodovodno omrežje, kjer smo preko kohezijskih
sredstev obnovili dobršen
del cestnega omrežja ter
infrastrukture pod njim. V
preteklih letih je bilo tako v
sklopu kohezijskih projektov
obnovljenih 13,5 km občinskih
in državnih cest.
Glede omenjenega območja
pa je občina v letu 2017 naročila
odmero javne poti
Krivčevo–Kranjski Rak od
regionalne ceste do konca
asfaltne ceste, vendar se lastniki
zemljišč ne strinjajo s
samo odmero zemljišča.
Dokler pa meja ni dokončno
rešena, občinska uprava ne
more rekonstruirati javne
poti. V letu 2017 smo na območju
Črnivca izvajali naslednja
dela: asfaltiranje javne
poti Podlom–Kališe, izgradnja
opornega zidu
Zavrh–Kališe in redno
vzdrževanje vseh kategoriziranih
cest v občini Kamnik.
Za leto 2018 je planiranih
več nujnih vzdrževalnih del
kot tudi novogradenj in prenov
že obstoječih odsekov.
Dne 14. februarja bomo na
seji občinskega sveta sprejeli
rebalans proračuna, iz katerega
bodo razvidne predvidene
investicije v občinsko
infrastrukturo v letu 2018.«
Obnovili bodo
Vodohran Črna
Na občinski upravi pravijo,
da se zavedajo tudi problematike
oskrbe s pitno vodo. V
zadnjih letih so tako s kohezijskimi
sredstvi dogradili
več kot šestnajst kilometrov
vodovodnega omrežja na območju
Tunjic, Stranj, Perovega,
Šmarce, Volčjega Potoka
ter Tuhinjske doline, letos pa
bodo gradbeni stroji zabrneli
tudi v Črni. »Na območju
Črne je predvidena sanacija
VH Črna. Občina je decembra
2017 naročila izdelavo
projekta PGD/PZI za sanacijo
Vodohrana Črna, ki je
dotrajan in poddimenzioniran.
V vodohranu se bo izvedel
ustrezen preliv, ki bo
omogočal prevajanje povečanih
dotokov vode iz zajetja.
Pred vstopom v objekt je
predvidena izvedba prizidka
za namestitev merilne opreme
in GPRS-postaje za prenos
podatkov. Sočasno s sanacijo
vodohrana je predvidena
tudi obnova vodovoda
med vodohranom in obstoječim
omrežjem v naselju
Črna v dolžini 120 metrov.
Sanacija je predvidena v drugi
polovici leta 2018. Ocenjena
vrednost investicije je 120
tisoč evrov. Na območju Stahovice
je predvidena dograditev
kanalizacije od križišča
pri Calcitu do objekta Stahovica
14. V izdelavi je projekt
PGD/PZI za izvedbo fekalne
kanalizacije na regionalni
cesti Stahovica–Črnivec v
dolžini 300 metrov. Gradnja
je predvidena v drugi polovici
leta 2018. Ocenjena vrednost
investicije je 110 tisoč evrov,«
pojasnjujejo na občini.
Kakšni so načrti države?
»Pobude za postavitev odbojnih
ograj in prometnih
ogledal bomo posredovali
na Komisijo za tehnično
urejanje prometa, ki bo preučila
možnosti realizacije.
Glede odprtega jarka ob cesti
Stahovica–Črnivec smo
upravljavca za državne ceste
obvestili, saj občina nima nikakršnih
pristojnosti na državnih
cestah. Za zaris prehoda
za pešce pred podružnično
šolo pa bomo morali
sklicati državno komisijo,
saj je v tem delu ovinek in ni
zadosti vidnega polja za varno
prečkanje državne ceste,«
še pravijo na občini.
Vprašanja v zvezi z državno
cesto smo poslali tudi na Direkcijo
RS za infrastrukturo,
a njihovih odgovorov še nismo
prejeli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar