Kaj je z novo cesto na Luče?

Delo je treba nadaljevati v splošno korist dravske banovine 

Jutro, 9. maj 1937

Lučka župnija, lučka občina in ... lučka cesta. Marsikateri Lučan — ne Lušan — je kratkomalo prešel v časnikih članke o gradnji »luške ceste«, misleč si: »To me ne zanima. Nekje so neke Luče, tam grade cesto. Ko bi le našo hoteli zgraditi!« Zato ne sledimo onim, ki se prepirajo o Logarski dolini, ali je logarska ali logarjeva, temveč bodimo z ljudstvom in Lučani ter govorimo o lučki cesti. S to cesto bi se razdalja od Logarske doline do Ljubljane zmanjšala skoro za 20 km in ni dvoma, da bi se tujski promet v tej najlepši naši gorski dolini dvignil na nesluteno višino. 

Konec aprila se je mudila na terenu med Črno - Črnivcem - Rakom in Lučami banovinska komisija za gradnjo lučke ceste, ki naj bi vezala bivšo Kranjsko s Štajersko, bolje rečeno središče Slovenije preko Kamnika in Raka ter Luč z zgornjo Savinjsko dolino. Komisijo so tvorili gg. Likovič, inž. Porenta in Plevnik, dodeljen pa ji je bil še tehnični referent gornjegrajskega sreza. Naloga komisije je bila, da stopi v stik s korporacijami, ki jih ta cesta zanima, v prvi vrsti pa, da se domeni z vsemi lastniki zemljišč, preko katerih bo tekla nova cesta, glede odkupa za gradnjo ceste potrebnega zemljišča. O prihodu komisije na teren sta bila pravočasno obveščena v poštev prihajajoča cestna odbora kamniški in gornjegrajski, občini Kamniška Bistrica in Luče, ter občini Kamnik in Solčava, kateri bosta imeli pač največji dobiček od nove gorske ceste. Z vso cesto pa bo gotovo posebno pridobila občina Solčava, kajti ves promet tujcev bo osredotočen ob severno vznožje Savinjskih Alp to se bo, vračajoč se, razlil po vsej Savinjski dolini. Jasno je torej, da bo od dograjene ceste imela dobiček vsa Savinjska dolina in da je delovanje »Poljancev« in onih iz Zadrečke doline proti gradnji lučke ceste naravnost nesmiselno in v škodo interesom splošnosti. Poljanci se silno motijo, ako si mislijo, da jim bodo Kranjci zvozili lučki in solčavski les čez Volovljek in Raka na Kranjsko. Ne, ne! Tako hudo ne bo, kajti platanice rajši potujejo po Lučnici in Savinji navzdol, kakor pa v hrib čez 1029 m visoko sedlo Volovljek Rak. In Zadrečani bodo s to cesto dobili več obiskovalcev kakor jih imajo sedaj. Saj avtomobilisti, ki bodo obiskovali Logarsko dolino, ne bodo vozili tja in nazaj isto pot; vedno se bodo vračali po drugi poti in v poštev bo v prvi vrsti prišel Černivec s prelepo gornjegrajsko kotlino. 

O prihodu komisije na teren obveščene občine so pozvale vse lastnike zemljišč, naj podajo svoje izjave glede prodaje sveta za gradnjo ceste. Pozvani so bili tudi sodno zapriseženi cenilci — občinski možje, ki naj odločajo v slučaju, ako bi se komisija ne mogla zediniti z lastniki zemljišč. 

Na kranjski strani, to je od Černivca preko Kališ do Raka je le malo posestnikov; vsi so zahtevali za svet primerno odškodnino, dasi se je pričakovalo, da bodo uvidevni in da bodo z brezplačno oddajo zemlje pripomogli k uresničenju prepotrebne gradnje. Drugače je bilo na štajerski strani. Občini Lučam in v prvi vrsti njenemu uvidevnemu županu se bo moralo priznati dobršen del zaslug, ako se bo gradnja ceste izvedla. Obveščen o prihodu komisije je g. župan sklical vse lastnike zemljišč, po katerih bo tekla cesta in jih je pozval, naj ne bodo pretirani v svojih zahtevah, opozarjajoč jih, da je mogoče ravno od njih odvisno, ako se bo cesta sploh dogradila. Imel je popoln uspeh! Razen par lastnikov ter onih malih posestnikov, ki zgube skoro vso zemljo in katerim bodo porušili hiše, so vsi Lučani oddali svet brezplačno! Da so žrtvovali mnogo, naj povedo številke. Na teritoriju lučke občine od sedla Raka do vasi Luče bo dolžina ceste skoraj 14.5 km. Ako računamo s širino projektirane ceste in z večinoma hribovitim terenom. potem bo znašala površina nove lučke ceste na lučkem ozemlju okrog 145.000 kvadratnih km. Od tega so Lučani odstopili brezplačno preko 120.000 kvadratnih m. Žrtve posameznih posestnikov so: Obcir 18.000 kvadr. m, Selišnik 22.000 kvadr. m, Mlinar 22.500 kv. m. Žagar 2000, Podpečnik 6800, Markovnik 7500, Hribernik 8000, Tomaževec 4000, Prek 5000 kv. m. Ako vemo, da je v teh hribovitih krajih vsak košček zemlje zaklad, potem je jasno, kaj so ti preprosti kmetje žrtvovali. Mislili pač niso na sebe, temveč na svoje potomce, zavedajoč se, da bodo z novo cesto prišli v pokrajino boljši časi. 

Dne 23. aprila je komisija v lučki občinski pisarni končala svoje delo. Vodja komisije je ugotovil veliko požrtvovalnost Lučanov in je izrazil upanje, da se mora izpolniti več ko polstoletna želja Lučanov, da enkrat pridejo do poštene zveze s Kranjske in Ljubljano, kamor gravitira gornjesavinjski kot. V pogovoru s člani komisije smo ugotovili, da bodo znašali stroški za gradnjo ceste s Černivca do Luč okrog 7 milijonov dinarjev, prej več ko manj. Polovico stroškov naj bi nosila banovina, ostalo pa bi se razdelilo tako: sreska cestna odbora kamniški in gornjegrajski po 15%, 10% občina Kamnik, 5% občina Luče, občina Kamniška Bistrica 3%, občina Solčava pa 2%. Žalostno je, da sta baje cestna odbora odrekla svoj pristanek na ta predlog, medtem ko so se zastopniki občin v načelu strinjali s predlogom. Priznanje dalekovidnosti v bodočnost zaslužita najbolj gg. župana občine Kamnik in Luče. Kategorično odklanjati svoj pristanek pač ni umestno. Iskati bo treba potov, ki vodijo k cilju. Naj odločujoči činitelji iščejo, da se bodo našla denarna sredstva za gradnjo, občinam pa brezobrestna posojila ter možnost dolgoročnega odplačila. Sodimo, da se bo dalo tudi državo zainteresirati in doseči njeno pomoč. 

Gg. člani komisije, ki so videli, kje bo tekla cesta, ki so spoznali svet in ljudi in so motrili boj našega človeka za borni vsakdanji kruh ter so mogli oceniti požrtvovalnost naših ljudi, bodo gotovo podali pristojnem mestu tako temeljito poročilo, da se bo nemudno nadaljevalo tam, kjer se je prenehalo jeseni. Upamo, da bo to poročilo pripomoglo, da se začne z gradnjo ceste tudi na lučki strani. Mineva čas zaslužka naših kočarjev pri splavljanju lesa. Grozi brezposelnost! Pri gradnji ceste bi si naš človek zaslužil svoj boren košček kruha. Naj se tudi upošteva dejstvo, ki ga je prav umestno navedel lučki župan, da bi bil vsak kilometer dograjene ceste na lučki strani aktiven, kajti dolina Lučnice in njenih pobočij je do farne podružnice Sv. Antona v Podvolovljeku prav gosto naseljena in naš kmet je navezan na kolovoz, ki se nahaja v skrajno zanemarjenem stanju, ob deževnem vremenu pa je skoro neprehoden in neuporabljiv. Prepričani smo, da je banovinska komisija v svojem poročilu to dejstvo posebno poudarila. Naj blagovoli g. ban upoštevati požrtvovalnost Lučanov, naj uvidi potrebo nadaljevanja del na kranjski strani in da nalog za pričetek gradnje na lučki strani ter s tem pomore do bornega zaslužka ljudstvu na obeh straneh kranjskega Raka, središču Slovenije pa naj da možnost za lahkoten in cenen obisk naših Savinjskih planin in bisera naše zemlje — Logarske doline.