Jutro, 1. november 1936
Prva pobuda za zgradbo Luške ceste je izšla iz planinskih krogov. Dal jo je veliki planinec in ljubitelj naših gora dr. Frischauf že pred 60 leti. Kaj hitro pa je spoznalo gospodarsko važnost direktne zveze Kamnik—Luče tudi prebivalstvo prizadetih občin, Luč in Solčave, mestne občine kamniške in ono v dolini kamniške Črne. Navzlic dogovarjanju kranjskega deželnega zbora s štajerskim — prvi je dal delati že tudi načrte — je stvar iz nemško nacionalnih razlogov zaspala in počivala je do prevrata in še delj.
Leta 1925. je sklical tedanji kamniški župan dr. Karba sestanek interesentov in predstavnikov, na katerem je bil izvoljen tudi posebni odbor. S tem je bila dana nova pobuda, žal pa odbor ni razvil prave nadaljne akcije. Za osnutek pa so se začeli znova zavzemati neposredno intetresirani krogi, od oblastvenih organov pa razen cestnega odbora prizadetih občin in kamniškega župana Kratnerja zlasti tedanji kamniški sreski poglavar dr. Ogrin in gornjegrajski sreski poglavar Vovšek. Nato je osvojil zgradbo luške ceste tudi oblastni odbor ljubljanske oblasti. Na njegov poziv je sklical cestni odbor kamniški sestanek kamniških interesentov za 5. oktobra 1928. Na tem sestanku so se zbrali načelnik sreskega cestnega odbora Gams Franc, gremija trgovcev Stergar Anton, oblasitni poslanec Novak Nande, kamniški župan Kratnar Franc, predsednik gostilničarske zadruge Cerer Anton, in menda tudi župana občine Gozda, Senožetnik, in občine Županje njive, Prelesnik. Ob uvidevnosti navzočih zastopnikov ter ob prizadevanju sreskega poglavarja dr. Ogrina je bil sprejet ključ o prispevanju krajevnih činiteljev k gradbenim in vzdrževalnim stroškom (k prvim v izmeri 50 %).
Sreski poglavar je nato poskrbel, da so prizadete korporacije sprejele formalne sklepe, katere je poslal v decembru 1928. leta. oblastnemu odboru. Ta je sprejel na seji 6. novembra predlog, da se napravijo načrti za zgradbo ceste na Luče.
Naslednje leto je bil razpisan ogled trase, ki se je vršil ob krasnem vremenu 18. maja. Vsi udeleženci so bili očarani, ko so se razgledovali s pobočij visoke Kranjske rebri (ob Črnivcu) po nizko doli med strmimi bregovi ležeči dolini Črne (Volovlek 1029) in upirali svoje oči v pečine od Gojške in Velike Planine do Ojstrice v Rogača in Raduho. Po tem ogledu se je pričelo trasiranje proge in izdelovanje načrtov, ki pa se zaradi več zaprek do letos niso mogli realizirati, dasi so krajevni činitelji ponavljali svoje zahteve. Predstavniki luške in solčavske občine so bili n. pr. tako zavzeti za projekt, da so grozili z akcijo za priključitev na kranjsko stran, ako se cesta ne zgradi. Tu je omenjati zlasti župane teh občin Plaznika, pozneje Kladnika in Poličnika, ki so takorekoč neprestano stali na straži. Za realizacijo projekta so seveda nastopili tudi narodni poslanec Pustoslemšek, okrajni zastop gornjegrajski i. dr.
Ako pogledamo v razvojni tek, pa moramo ugotoviti, da na štajerski strani niso soglašali vsi interesenti z novo cestno napravo. Predvsem so ugovarjali trgovci in gostilničarji ob Savinjski dolini nizdol, ker so se bali, da izgube del dohodkov ob preusmeritvi prometa saj je predstavljala nova cesta najkrajšo zvezo med kraji: Luče—Kamnik—Ljubljana. Tudi so se oglašali planinci, češ da bo spet čista priroda okrnjena in da bo trpela čarovitost planinske pokrajine med Črno in Logarsko dolino. Vse te pomisleke je bilo treba razpršiti in obdržati propagando za novo cestno progo živo. V to je posegel tudi tisk. V tem pogledu velja omeniti razne članke, n. pr.: Rudolfa Badiure izčrpni članek v »Jutru« leta 1926; dr. Frana Ogrina »Novi gospodarski in turistični razmah v Kamniku in Kamniško-Savinjskih Alpah v »Trgovskem listu« leta 1928., »Nekaj bilance o napredku Kamnika« v »Jugoslovanu« leta 1931. itd. Prišteti je treba tudi razne opozoritve in bodrilna pisma obeh sresrkih poglavarjev, kamniškega župana Kratnarja in drugih oseb.
Na zborovanju, ki ga je sklical v januarju 1935. kamniški župan Kratnar, so interesenti (saj je bila za cesto vsa kamniška javnost in kamniški veljaki) ponovno (povzdignila svoj glas za neodložno realijacijo projekta. Ko je bil vstavljen v banovinski proračun znesek 300.000 Din, so lahlko letos 22. oktobra zakadili kramp v Kranjsko reber ob Črnivcu.
Nanizali smo nekaj podatkov, še več se jih najde v predmetnih spisih oblastne samouprave, odnosno kr. banske uprave, kamniške občine in obeh sreskih načelstev. Glavno je, do dobimo čimprej lepo planinsko cesto, ki bo tvorila neposredno izhodišče na Gojško in Veliko Planino, odcep na Volovleku, dolg 3 do 4 km, na višave Ojstrice in Planjave, v Robanov kot in v edinstveno Logarsko dolino. Vsi, ki so se bali, da bi utegnila nova cesta v tem ali drugem pogledu škodovati, se bodo lahko prepričali, o nasprotnem, ko se bo ob njej razmahnil planinski in turistični promet, v predelih ob žuboreči Črni, Lučnici in bistri Savinji pa opomogel naš dobri kmet, katerega zemlja in pridelki bodo zrasli v ceni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar