Naj učenim natoroznancom in radovednim, o šolskih praznikih potujočim dijakom, kteri žele svojo domovino o njenih posebnostih bolje poznati, naznanim važno in redko natorno prikazen, ki jo na Gojzdu nad Kamnikom, četert ure od podfarne cerkve, utegnejo viditi in opazovati.
Je namreč okroglo brezdno, po svojem posestnika sploh „Jeršičeva prepad“ imenovano, ki ima blizo 2 čevlja v premernika (Durchmesser). Kamen, notri zagnani, se sliši 12 — 15 sekund z ene skale na drugo padati in naposled v vodo sterbonkniti; letos sem ga pa, menda zavoljo suše, samo dvakrat v vodo pasti čul.
Privezali so enkrat k neki 90 sežnjev dolgi vervi svinčeno kroglo in vso notri spustili. Ko jo ven potegnejo, vidijo, da je je 30 sežnjev mokre, 60 pa suhe; toda krogla še ni bila na dna.
Govori se, da je enkrat par uklenjenih volov notri padlo in čez leto in dan so eno aro pod Gojzdom, v Tesnicah, na cesti, ki v Tuhinjsko dolino pelje, dobili pri ondotnem majhnem iztoka parklje enega vola; torej terdijo takajšni prebivavci, da bi utegnil v Tesnicah iztok te prepadi biti, kar pa je, po okolici soditi, malo verjetno.
Bil je enkrat neki knap iz Idrije na Gojzdu in spustili so ga po vervi v prepad. Sabo je vzel luč in zvonček. Ko nekaj čez 30 sežnjev globoko pride, mu luč ugasne; on pozvončka in berž ga potegnejo gori. Vidil je skalo na skali in strašne, za lučaj dolge in široke stranske prostore in černe podobe, ktere so se kakor une bele v Postojnski jami pod zemljo nakapale. Veliko prostora je še, ki ga leta knap ogledal ni. Kaj je še le nižje od 30 sežnjev? Kjer pa še knap bil ni ni znano; sporočila pa imamo le od tega.
Naj bi pač blagi rodoljubi take in enake znamenitosti naše domovine opazovali in jih po „Novicah“ uznanovali, da bi radovedni dijaki, ki o šolskih praznikih žele se po domovini kaj ogledati, imeli veliko lepega in znamenitega že ustmeno ali pismeno povedati po „Novicah“ ali v od več strani željno pričakovanem lepoznanskem (beletrističuem) listo!
Bl. Sušnik, učenec ljublj. nad gimnazije
Kmetijske in rokodelske novice, 5. september 1857
Ni komentarjev:
Objavite komentar